Koliko odpadkov recikliramo?

Statistični podatki nam kažejo, da 39 % plastičnih odpadkov v državah EU sežgemo, tretjino recikliramo in tretjino deponiramo. Največ plastike najdemo v embalaži, sledi potrošniško blago in gradbeništvo. V Sloveniji pa se lahko pohvalimo z eno najvišjih stopenj recikliranja odpadne embalaže iz plastike, saj znaša čez 70 %.

Primerjava recikliranja v Sloveniji

Leta 2016 je bilo v Sloveniji slabih 60 % odpadkov iz plastike pripravljenih na predelavo, 35 % pa recikliranih. Le majhen delež plastičnih odpadkov je bilo sežganih in še manj odloženih na odlagališčih. Največ odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, kar polovica, v proizvodnih dejavnostih pa slaba polovica, tako da so gospodinjstva proizvedla le malo več kot 5 % odpadne plastike.

Leta 2019 so pri sicer nas zabeležili porast nastalih odpadkov, od tega je bilo kar 60 % gradbenih odpadkov. Več je bilo tudi komunalnih odpadkov, in sicer za 4 % več kot v letu 2018. Prišlo pa je do izboljšanja v proizvodnih dejavnostih, kjer je bilo za skoraj 12 % manj odpadkov kot v letu 2018.

Kaj se zgodi z ločeno zbranimi odpadki?

Večina odpadkov, ki jih zberemo ločeno, se vrne v ponovno predelavo.

Ločeno zbrano embalažo prevzamejo pooblaščena podjetja, ki embalažo najprej razvrstijo glede na material (tetrapake, pločevinke, plastenke, vrečke itn.), nato pa jih predajo v ponovno predelavo. V ponovno predelavo se vrneta tudi papir in steklo, iz česar naredijo nove papirnate in steklene izdelke.

Ločeno zbrane biološke odpadke odpeljemo v kompostarno, kjer so predelani v kakovosten kompost.

Ločeno zbrane nevarne odpadke pa prevzamejo podjetja, ki so pooblaščena za ravnanje z nevarnimi odpadki in poskrbijo za to, da ti odpadki ne škodujejo okolju. Nekatere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo.