Živilski odpadki so lahko večji problem kot odpadna embalaža. Med gnitjem na odlagališču proizvajajo toplogredne pline, obenem pa velike količine bioloških odpadkov na odlagališču pomembno skrajšajo njegovo življenjsko dobo.
Skrb za recikliranje bioloških odpadkov, kamor spadajo tudi ostanki hrane, se začne doma. Vse, kar potrebujemo, je kuhinjski zabojnik za biološke odpadke. Opremimo ga z razgradljivo vrečo za smeti, v katero odlagamo vse ostanke hrane, ki jih nismo mogli uporabiti. Ves čas bodimo pozorni na to, da med biološke odpadke ne odložimo kakšnega nerazgradljivega materiala. Zbrane odpadke lahko nato odvržemo v rjavi zabojnik za biološke odpadke ali pa jih uporabimo pri pripravi domačega komposta. Z njim zmanjšamo uporabo umetnih gnojil, saj si gnojilo pridelamo sami, hkrati pa preprečujemo nasičenost odlagališč in tako podaljšujemo njihovo življenjsko dobo.

Kako zmanjšamo količino odvržene hrane v naših domovih?
V slovenskih gospodinjstvih vsako leto zavržemo več kot 25 ton hrane. Količino zavržene hrane lahko zmanjšamo tako, da se pri njeni pripravi držimo navodil v receptu in se izogibamo temu, da hrana ostaja. Če skuhamo preveč, hrano shranimo v hladilniku ali zamrzovalniku ali pa koga povabimo na kosilo.
VRSTA ŽIVIL | SHRANJEVANJE BREZ VAKUUMIRANJA | VAKUUMSKO SHRANJEVANJE |
Kuhana hrana | 2 dni | 10 dni |
Sveže meso | 2 dni | 6 dni |
Kuhano meso | 4-5 dni | 8-10 dni |
Sveže ribe | 2 dni | 4-5 dni |
Trdi siri | 10-12 dni | 25-35 dni |
Sveža zelenjava | 5 dni | 18-20 dni |
Sveže sadje | 3-7 dni | 8-20 dni |
Sladice | 5 dni | 10-15 dni |